Poznate tisto zanimivo vprašanje: ''Kaj bi vzela na samotni otok?'' Moj odgovor bi bil verjetno najbolj čuden na svetu. ''Družinske albume!'' Če ne morem s sabo peljati najdražjih, bi pa s sabo vzela najbolj dragocene spomine, ki so lepo prikazani v družinskih albumih. In, pri nas jih je ogromno ... Ne, pri nas fotografije ne ostanejo na mobilnem telefonu ali računalniku pozabljene ...
Včasih je bilo logično, da si po praznovanju rojstnega dneva ali počitnicah odnesel film razvit in si fotografije še isti mesec pospravil v album. Z razmahom sodobne tehnologije pa se nam fotografije kopičijo na mobilnem telefonu in računalniku, redko katero pa damo razvit. Jaz spadam v skupino mamic stare šole. Moj sin bo podedoval ogromno fotografij, na katerih se je prvič nasmejal, naredil prve korake, se stiskal k ninici, objemal prijatelja iz vrtca, se potepal po gozdu, preizkušal očkova sončna očala in lahko bi naštevala v nedogled. Nešteto doživljajev pripovedujejo fotografije, ki so shranjene v malih in velikih albumih z mehkimi in trdimi platnicami. Za njih imam posebno omaro, ki je prava zakladnica, vredna celo bogastvo, saj govori zgodbe. Zgodbe, o katerih bodo lahko poslušale generacije in generacije potomcev.
Mogoče, mogoče bi tudi jaz pristala v skupni staršev, ki nimajo niti enega fizičnega albuma, ampak samo virtualnega, ampak sem že pred leti iznašla, kako lahko sproti urejam fotografije. Po večjih dogodkih, kot so recimo praznovanje rojstnega dneva, obisk sorodnikov v tujini, uživanje na morju ipd. najprej naredim selekcijo najboljših fotografij. Roko na srce, nisem odlična fotografinja, ampak fotografije so naš dokaz, da smo se imeli fantastično, karkoli smo počeli skupaj. In potem jih kar doma natisnem. Imamo odličen tiskalnik. Brizgalni tiskalnik EPSON EcoTank ITS L1800 je vrhunski. Tiskam in tiskam fotografije, pa ne zmanjka barve. Vse so tako sijajne. Hm, v navodilih sem prebrala, da bom lahko natisnila 1500 fotografij, ker ima poseben sistem s posodami za črnilo z veliko zmogljivostjo. Do te številke še nisem prišla, zagotovo pa se ji bom kmalu približala. Hihihi ...
In če sem vam zaupala, da jaz nisem odlična fotografinja, nasprotno od mene sin definitivno je. Njemu fotografiranje predstavlja pravo strast in on si je že kar nekaj fotografij, na katere je zelo ponosen, natisnil in si jih postavil v okvir. Medtem ko nekaterim otrokom krasijo stene otroške sobe plakati slavnih pevcev, je on obesil slike s svojimi umetniškimi fotografijami. Kar nekaj časa že varčuje in na stran daje svojo žepnino, ker pravi, da si bo umislil svoj tiskalnik za fotografije. Si je že zamislil, kam bo postavil svojega ''prijatelja'', večfunkcijsko brizgalno napravo EPSON EcoTank L8180. Slutim, da bo njegov fotografski konjiček kmalu dobil krila in mu mobilni telefon ne bo zadoščal za to. Že vidim prihodnost – sin s fotoaparatom v rokah nekje v naravi poskuša v objektiv ujeti čarobnost male čebele. Že vidim v prihodnost – da obiskuje številne fotografske tečaje, srednjo medijsko in grafično šolo ... Že vidim, kako njegove fotografije krasijo naslovnice revij ali visijo v galeriji.
Ah, malce sanjarim, ampak vse se je začelo pri nas doma ... Z družinskimi albumi, ki so po mojem mnenju nepogrešljiva zapuščina vsake družine. Pa ne samo zapuščina! Kako preprosto je babici, dedku, prijateljem, teti, stricu ... pokazati fotografije in ob njih navdušeno pripovedovati, kaj vse je povezano s tistim trenutkom. Fotografije v nas prebudijo čustva, prekrasne spomine ... Sin se pogosto čudi, kako majhen je bil, ko je prišel iz porodnišnice ... In če je pozabil, da je pri treh letih odkrival lepote Italije, lahko sedaj en dva tri obudi to avanturo z listanjem družinskega albuma ...
Avtor: N. K.
Photo by cottonbro from Pexels
